Get Adobe Flash player

Kostanjev pohod

Jesen je, mraz je opravil svoje, kostanj je na tleh, pobrati ga bo treba… Zato lepo vabljeni na Kostanjev pohod

Pohodniški turizem se je začel v Šentlovrencu kmalu po prvi svetovni vojni. Številni domačini, ki so že tedaj odšli s trebuhom za kruhom v Ljubljano ali še dlje, so se radi vračali domov – z vlakom. Pohodništvu sta najbolj botrovala njihovo domotožje in vračanje s prijatelji v domače kraje. Z domačimi gostinci so kmalu ugotovili, da je mogoče v sožitju – prijetno s koristnim – organizirati izlete v lepo in zanimivo okolico: na Sela Šumberk, na Čatež in Zaplaz ali na Primskovo, pa seveda tudi drugam.

 Zdaj gremo na pohod tudi mi. Najbolj oddaljena točka bo Primskovo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Program pohoda:

Ob 8.30 uri se bomo po okrepčilnem zajtrku na Kazini odpravili čez Veliki Videm proti

Razboram, natančneje v Lačenberg. Tu se bomo deloma »srečali« tudi z Levstikovo potjo Od Litije do Čateža, ki vodi čez te kraje.

Nato bomo nadaljevali pot do lovske koče LD Velika Loka na Zagriču, kjer se bomo okrepčali z golažem.

Pot bomo nadaljevali čez Sevno, mimo Kopačije na Gradišče (Primskovo), kjer bo

Juriju Humarju, zaradi katerega je nekoč v naše kraje po zdravje prihajala tudi dunajska, beograjska, španska… gospoda.

Po postanku na vrhu Primskovega, na »Dolenjskem razgledniku,« kakor so ga včasih imenovali izletniki, se bomo odpravili čez nižje ležeči Kukelj v dolino Bratnice (skozi Mengeš in Češnjevo Drago).

Premagali bomo še manj zahtevni Kragulev hrib in se nato spustili v dolino.

Na Kazini bomo pohod končali in se okrepčali z večerjo (krvavica, klobasa, zelje, matevž).

Druženje bomo nadaljevali s kostanjevim piknikom in žurom, za noč čarovnic.

Kot je mogoče razbrati v programu, smo pohodu namenili cel dan.

NEKAJ ZANIMOVOSTI Z NAŠE POTI:

Večina naših krajev skozi katere bomo hodili, pisni viri omenjajo že v 12. stoletju. V glavnem kot last stiškega samostana ali v zapisih o lastništvu in v razmejitvenih listinah takratnih fevdalnih lastnikov.

Manj znano je, da je bilo veliko krajev, vključno s Šentlovrencem, Velikim Vidmom in drugimi kraji v Temeniški dolini, od sredine 13. pa do sredine 18. stoletja v lasti samostana Rein pri Gradcu.

Vinorodni  okoliš  Lačenberg,  ki  je  sestavni  del  Razbor, je že od nekdaj pripadal kmetovalcem iz Šentlovrenca, Mačjega dola, Dolge njive… Tudi danes je večina posestnikov vinogradov še vedno iz teh vasi…

Zanimivo je, da so prvo cesto iz Mačjega dola doLačenberga izdelali prav lastniki teh vinogradov, kar je bilo za trideseta leta prejšnjega stoletja velik gradbeni podvig. Prej je bila do teh krajev samo malo boljša steza.

Med drugim so v Krampljevcu čez potok izdelali brez vsakega betona in železa dva mostova, ki še vedno kljubujeta času in vsem bremenom.

Danes ni več zidanic kot so bile včasih, ko so bile postavljene kot enoprostorne hišice, zložene iz kamna, pokrite s slamo in stisnjene v bregove pod ali nad vinogradi Danes so tu času primerne iše!

Tu je strnjenih le nekaj znamenitosti ali posebnosti na pohodu. Še več jih lahko doživite, predvsem pa občutite in vidite z Dolenjskega razglednika in drugih hribov, če boste šli z nami na Kostanjev pohod.

 

Na Zagriču, točno na prostoru, kjer stoji lovska koča LD Velika loka, je od približno 14. stoletja dalje stal gradič – bolje rečeno utrjeno posestvo. Najprej Turki, nato pa zob časa so ga uničili, v okolici pa je iz kamenja zrasla marsikakšna hiša…

Ko so delali lovsko kočo so postavili klet na istem prostoru kot je nekoč že stala. Valvazor je gradič v svoji Slavi Vojvodine kranjske upodobil kot je na spodnji sliki:

 

 

 

 

 

 

Znameniti čudodelni ljudski zdravilec in duhovnik Jurij Humar je bival na Primskovem od leta 1876 pa do smrti 1890. K njemu so po zdravje prihajali od blizu in daleč. Pa ne samo po zdravje, temveč po nasvete in pomoč za Odpravljanje številnih težav.

       Ivan Šašelj, župnik v Šentlovrencu, je zapisal: »Nekoč je prišla k njemu dekla s Kazine v Praprečah, ker niso mogli odpraviti podgan. Humar ji je dal nekaj papirčkov, ki jih je raztresla okoli svinjaka. Dva         dni je bilo za tem toliko podgan, da so jih pospravljali z lopatami. Nato so izginile in ni bilo nobene več…«

       Območje od Lačenberga do Sevnega… pa vse tja do Vinjega vrha, je na izrazitem kraškem svetu. Tu je mogoče najti kar nekaj podzemnega sveta. Kazinar je nekoč pri strojnem rušenju stare in izkopu novih temeljev zidanice, odkril veliko podzemno jamo, polno kapnikov… Otroci so jih, ne vedoč za njihov pomen, precej raznesli. Jamo so nato zazidali.

Na Kopačiji (krajevno ime za nižje ležeče sedlo pod Primskovim), je imel njega dni »Kopačijski« Lojze, lastnik gostilne, krasno nedeljsko juho, zaradi katere se je tam ustavil marsikateri izletnik.

 Primskova gora (592m), zaradi katerega imena tudi vrhu, ki se sicer imenuje Gradišče, pogosto rečemo Primskovo, ima dolgo in bogato zgodbo. Tu so našli ostaline zgodnjih poselitev (5. in 6. stoletje pred našim štetjem), v srednjem veku pa je bila pomembna postojanka in zatočišče pred zavojevalci. Zlasti pred Turki, ki ga niso nikoli zavzeli. Pripoved pravi, da so prišli samo do Kuklja. Sredi  ostankov  tabornega  obzidja  so  tri  cerkve: Božjepotna Marijina cerkev, cerkev sv Petra in tretja, Miklavževa  cerkev,  ki  so  jo  dolgo  uporabljali  kot šolsko poslopje.

Besedilo o znamenitostih  pripravil: Brane Praznik